Aktualno

Kaj nam je najbolj všeč pri praženem krompirčku ali pri avtomobilih? Kako prijetno ali neprijetno nam je in ali smo sproščeni ali vznemirjeni lahko čutimo sami, v zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavljajo meritve našega odziva na psihološke dražljaje. Včasih se učinka zunanjega dražljaja niti ne zavedamo, naš avtonomni živčni sistem pa se odzove in naprave našo reakcijo zabeležijo. To pa s pridom uporablja industrija, da nam ponuja izdelke, ki so nam najbolj všeč.

V zimskem semestru 2018 je član LMK Gregor Geršak kot gostujoči znanstvenik sodeloval v poskusih s področja fizioloških merjenj, merilnih metod v fiziki, družboslovju in psihologiji na Kalifornijski univerzi v Berkeleyu (UC Berkeley). Sodeloval je v izrazito interdisciplinarnih raziskavah, ki so daleč presegale njegovo tehnično znanje in izkušnje. Posledica uspešnega obiska je bilo tudi novo povabilo na Berkeley in podeljena Fulbrightova štipendija, ki jo podeljuje ameriško zunanje ministrstvo. Tako je Gregor Geršak v poletnem semestru 2019 vnovič preživel trimesečno obdobje v laboratorijih najboljše javne univerze na svetu, kjer so “izumili” open source software, neopren, svobodo govora, dva vitamina, 16 elementov in pospeševanje vesolja.

Prvi dan “5 min za merjenja” je uspel. Poskuse v avli fakultete si je ogledalo med 200 in 250 osnovnošolcev, srednješolcev in študentov. Predanja (Dewesoft, merjenja v dinozavrskih časih, merjenje doživljanja in kakovost hrane) so bila zelo obiskana.

Masa neznanega krofa je bila ocenjena (N=72) in je od prave vrednosti odstopala za 10 %. Slastnost še nismo izračunali, ampak so bili letošnji krofi precej manj slastni kot lani (verjetno niso sodili pod real food, kot nas je naučil prof. dr. Aleš Kuhar iz BF UL).

Vabljeni tudi jutri!

LMK je objavil program predavanj za letošnjih 5 min.

https://www.facebook.com/STA.Novice/videos/2010831202308083/?t=3

Gregor Geršak je na Znanstvenem slamu 2018 predstavljal fiziološka merjenja. In zasedel tretje mesto!

20. maja 2019, na Mednarodni dan meroslovja, se bo po 200 letih spremenil mednarodni sistem enot SI. Od takrat naprej bodo vse fizikalne veličine definirane z atomskimi in fizikalnimi konstantami. Prakilogram iz Pariza se bo počasi preselil na muzejske police. (Res počasi, saj bo še dolgo v uporabi).

Več na tem filmu.

Tekoči dušik je ena izmed osnovnih snovi, s katerimi lahko zagotavljamo zelo nizke temperature. Tekoči dušik ima namreč točko vrelišča -196 °C.

Morda še niste slišali, ampak v 2019 se bo na področju merjenja zgodilo nekaj spektakularnega.  Prvič v 200 letni zgodovini SI sistema enot, ki je ustoličil meter, kilogram, sekundo, amper, kelvin, kandelo in mol kot osnovne enote, se bo zgodilo, da bodo čisto vse enote definirane s pomočjo osnovnih fizikalnih konstant ali lastnosti atomov (Boltzmannova, Planckova, Avogadrovo število, osnovni naboj elektrona itd).

Več v članku v Delu v intervjuju s prof. Janko Drnovškom najdete tukaj.

Prispevek an TV SLO najdete tukaj.